04. 10. 2022
Tabor Planinski dom Ušte
V ponedeljek, 26.9. smo se na hladno in deževno dopoldne udeleženci tabora ponovno zbrali in odšli v Planinski dom Ušte. Čakali so nas štirje dnevi druženja, spoznavanja, spodbujanja k samostojnosti, igre, komunikacije, vodenja, uživanja in pomoči drug drugemu.Kljub slabšemu vremenu nam je bilo le-to naklonjeno vedno, ko smo se odločili imeti aktivnosti na prostem. Zato smo že prvi dan poslušali zvoke harmonike našega Matica in oskrbnika doma, Jaka Perneta. Sprehodili smo se do hleva s konji in pobožali koze. Naročeno smo imeli kočijo, s katero se je prav vsak zapeljal en krog po okoliških cestah. Zvečer pa imeli pozno, a posebno večerjo – nad žerjavico smo sami pekli klobase in hrenovke, zraven pa jedli sveže pečen domač kruh, katerega so pomagali peči nekateri naši udeleženci.
V torek dopoldan smo se podali na zelo dolg sprehod, pa čeprav so nam kdaj vmes ponagajale dežne kaplje. Vsak dan smo imeli določene dežurne fante in dekleta, ki so pri vseh obrokih pomagali pri pripravi mize in seveda poskrbeli za čistočo tudi na koncu. Popoldne je minilo v znamenju pogovorov, spoznavanja in družabnih iger. Še dobro, da smo imeli s seboj kar 3 igre »Človek ne jezi se«, ker so bile kocke ves čas vroče, veselja in smeha pa ni manjkalo.
V sredo smo dopoldne balinali, šli na sprehod proti Miklavžu, ampak na poti smo se večkrat ustavili, saj smo nabrali kar nekaj marel. Oskrbnik Jaka nam jih je takoj pripravil za kosilo. Nabrali smo tudi kostanj, ki je pečen zadišal zvečer. Popoldne smo imeli delavnico polstenja, kjer smo mila ovili v pravo volno in tako verjamem, da sedaj doma vsi dišimo. Ampak vrhunec dneva je bilo jahanje kobile Kary. Prav vsi so bili navdušeni in tako odjezdili en krog. Ker pa je bil to naš zadnji večer, smo se zvečer hitro stuširali in imeli v pižamah filmski večer in si tako skupaj pogledali film Čisto pravi gusar.
Zadnje jutro smo spali zelo dolgo, ker je bil prejšnji dan kar naporen. Dopoldne je minilo v znamenju priprave kovčkov, družabnih iger in druženja na terasi. Po kosilu smo popili še zadnjo kavico in odšli proti domu.
Presrečni in nasmejani obrazi pa so bili tisti, ki so nam dali odgovor, da je bilo na taboru zopet prelepo.
