Predlog zadržanja uporabe novega Zakona o socialno varstvenih prejemkih
DRUŠTVO SOŽITJE KRANJ
Civilna iniciativa
Člani društva
Kidričeva cest 51, 4000 Kranj
Kranj, 26. marec 2011
Državni zbor
Varuhinja človekovih pravic
Informacijska pooblaščenka
Poslanci
Politične stranke
Priloženo vam posredujemo s strani članov civilne iniciative, združenih v Društvo Sožitje Kranj, podpisano pobudo, da se zadrži uporaba Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 za osebe, ki imajo status invalida po ZDVDTP.
Zakonodajalec namreč pri sprejemu novega zakona ni upošteval določil iz ustavne odločbe (Ur. l. RS št. 122/2007), da se invalidom po ZDVDTP, med drugim zagotovi možnost stalnega vira za preživljanje – RS jim je dolžna zagotoviti minimalno stopnjo dohodkovne varnosti, saj so potrebe invalidov drugačne, prav tako so materialni stroški zaradi invalidnosti višji od potreb povprečnega človeka. Kot mi razumemo odločbo ustavnega sodišča, je bila vlada tedaj, ko je bila ukinjena preživninska obveznost staršev, dolžna določiti preživninsko obveznost s strani države tako, da bi država zagotovila dodatna sredstva za preživljanje invalidnih oseb. Tako bi staršem invalidnih otrok omogočili enakopraven položaj v primerjavi s starši zdravih otrok. Družbena solidarnost je namreč v javnem interesu. Z novim zakonom država v celoti breme vzdrževanja invalidnih oseb prelaga na starše, skrbnike, sorojence,….. in invalide dela popolnoma odvisne - namesto da bi jim nudila opolnomočenje na poti k čim večji samostojnosti in neodvisnosti.
Ker se je Vlada, natančneje MDDSZ, odločilo dosedanje prejemke naših otrok – odraslih oseb z motnjo v telesnem in duševnem razvoju, ki so jih sedaj prejemali v skladu Zakonom o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Ur. l. SRS 41/83) obravnavati kot socialni transfer in ga prenesti iz pokojninske blagajne, so s tem dejanjem povzročili tudi KRŠITEV USTAVE, natančneje 155. člen – poseganje v pridobljene pravice, ki so bile za odrasle osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju - ugodnejše.
Poudarjamo, da je bil Zakon. o družb. varstvu edini, po katerem so imeli naši otroci – odrasle osebe - status invalida in zagotovljeno primerno življenjsko raven, ob spoštovanju njihovega osebnega dostojanstva, kar se jim sedaj z novim zakonom odvzema.
V 1. členu omenjenega zakona o družb. varstvu so bili naši otroci statusno opredeljeni kot osebe z zmerno, težjo in težko duševno ter najtežje telesno prizadete osebe, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo (invalidi) in pri katerih je ugotovljeno, da je prizadetost nastala v otroški oz. mladostni dobi do dopolnjenega 18. leta starosti oz v času rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Po novem zakonu so naši otroci – odrasle invalidne osebe -od 1.6.2011 dalje (7.člen) umeščeni med skupino posameznikov, ki so stari nad 65 let, osebe, ki so trajno nezmožne za delo (odvisniki, brezdomci, osebe ki imajo začasno težave v duševnem zdravju, brezposelni…. Op. Avt.) ali trajno nezaposljive.
Namreč, s sprejetjem Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. L. RS. št. 61/2010) z dne 26. 7. 2010, ki ga je sprejel državni zbor, je prenehala veljati cela vrsta posameznih določb zakonov in podzakonskih predpisov, kot npr.:
- Zakon o socialnem varstvu,
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ – 1 in najbolj bistven do sedaj
- Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb
Prenehanje zakonov in posameznih določil, posledično pomeni, da se večini odraslih oseb odvzema že določeno nadomestilo za invalidnost, kot reden socialno varstveni prejemek, ki jim je omogočal relativno neodvisnost in možnost ter priložnost za dostojno življenja. Sporen je tudi 66. člen novega zakona, ki CSD daje pravico, da po uradni dolžnosti ugotovijo upravičenost do pomoči in izdajo odločbe.
Odvzema se tudi dodatek za tujo pomoč in postrežbo, ki jim je bil že dodeljen na podlagi odločb in ob upoštevanju posameznih diagnoz, ki so posledica spremljajočih zdravstvenih težav po Pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Ur. l. RS št. 105/02, 107/04, 129/06, 55/09). Po novem zakonu se upravičenost do tega dodatka prelaga v izvajanje oz. ugotavljanje na invalidsko komisijo ZPIZ-a.
Centri za socialno delo, bodo ob uveljavitvi zakona, po 1.6. 2011, pričeli z ugotovitvami izpolnjevanja pogojev za preoblikovanje dosedanjih pravic v pravice do soc. varstv. prejemkov, po novem zakonu.
Prav tako bodo CSD izdali odločbe, v času dopustov, z rokom pritožbe 15 dni (rok bo veljal od datum odpreme pošiljke), s katerimi bodo proti naši oz. njihovi volji, razveljavili dosedanje odločbe o priznanju pravice do nadomestila za invalidnost kar starši, ki imamo podaljšano roditeljsko pravico in skrbniki, ocenjujemo da je protiustavno dejanje.
Namreč prav vsa določila novega zakona so naravnana tako, da ta novi prejemek, ki se mu mimogrede ne moremo odpovedati (posledično se odpovemo npr. varstvenemu dodatku, dodatku za pomoč in postrežbo,…) zveni kot pomoč, ki pa v resnici ni nič drugega kot slabo samokreditiranje – saj bomo prejeta sredstva (tako imenovano pomoč) vračali z obrestmi. Od 9. Člena novega zakona dalje, je vse podrejeno načinu ugotavljanja materialnega položaja prosilca za denarno socialno pomoč in njegove družine. Od skupaj 17. Členov ZDVDTP se črta 9 najbolj bistvenih členov (ostaja jih 8 – od tega je 14. člen spremenjen) in tako je v 1. členu naveden namen zakona povsem izničen (urejanje oblik družbenega varstva – sedaj se jih s strani države ne varuje v nobenem primeru, še celo odvzema se jim že prejeto.
Po novem zakonu moramo zaprositi od 1.6.2011 dalje za SOCIALNO POMOČ in VARSTVENI DODATEK.
Ker se našim invalidom, do predstavitve na invalidski komisiji, odvzema dodatek za tujo pomoč in postrežbo posledično pomeni, da so prikrajšani tudi za, s strani lečečega zdravnika izdane napotnice za inkontinenčne pripomočke oz. pripomočke, ki jih glede na svoje zdravstvene težave prejmejo, kot prejemniki tega dodatka.
Glede socialne pomoči je potrebno navesti tudi anomalijo glede ugotavljanja materialnega položaja upravičenca , ki je eden izmed glavnih razlogov za Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki ga je dne 2. 3. 2011 podala DZ RS Skupina poslank in poslancev (priloga temu dopisu), na pobudo Zveze Sožitje:
»V Zakon o socialno varstvenih prejemkih se doda 65. a člen (izjeme pri odločanju o višini denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka)
1)Pri odločanju o denarni socialni pomoči in varstvenemu dodatku invalidnim osebam, pri katerih je bila ugotovljena invalidnost na podlagi določb Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, 41/1983), se do sprejetja posebnega zakona, ki bo urejal področje denarnega nadomestila za izenačevanje možnosti invalidov z motnjo v duševnem razvoju in telesno invalidnostjo, ne upoštevajo določila tega zakona, ki urejajo pogoje za ugotavljanje materialnega položaja upravičenca in se denarna socialna pomoč določi v enotni višini 288,81 eura, varstveni dodatek pa v višini 0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
2)Pri prejemnikih denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka iz prejšnjega odstavka tega člena se tudi ne upošteva določba 7. odstavka 36. člena (Če je upravičenec do trajne denarne socialne pomoči ali upravičenec, ki je v zadnjih 3 letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj 24x lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v koristi RS) in 53. člena (Če je upravičenec do varstvenega dodatka lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do varstvenega dodatka prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist RS) tega zakona.
3)Določba prvega odstavka se uporablja tudi v primeru, ko se prvič odloča o denarni socialni pomoči in varstvenem dodatku invalidnim osebam na podlagi tega zakona, ki bi lahko pridobile pravico do nadomestila za invalidnost, v kolikor bi še veljale posamezne določbe Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.«
Prav tako so nam nedopustna določila zakona (60. in 61. člen), ki dopuščajo, da se pridobijo zbirke podatkov o premoženju oziroma premoženjskem stanju in njegovem gibanju za posameznika na katerega se nanaša pravica – prosilec, družinski člani,…. pri kreditnih institucijah – TRR, varčevalni računi, višino depozitov, od družb za upravljanje, … in za presojo prosimo Informacijsko pooblaščenko.
Ker smo starši in skrbniki odraslih otrok – oseb z motnjo v duševnem razvoju, dokaj podrobno izvedeli za posamezna določila novega Zakona o socialno varstvenih prejemkih šele v februarju 2011, nam tako ni bila dana možnost ne priložnost, da bi sodelovali v postopku izdelave predlogov za omenjeni zakon. Pred sprejemom bi tako lahko opozorili na določene nepravilnosti, ki nas in naše potomce dobesedno diskriminirajo v primerjavi z ostalimi državljani.
Na vas se obračamo z zaprosilom, da nam prisluhnete, nas podprete in nam pomagate pri naši pobudi, da se zadrži uporaba spornega zakona ali upošteva predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki jo prilagamo temu temu dopisu.
Verjamemo v vašo podporo in
Branka Perne
CIVILNA INICIATIVA društva Sožitje Kranj
Člani društva Sožitje Kranj
Priloge:
