Pismo Zveze Sožitje na ministrstvo za zdravje
Ministrstvo za zdravje
Štefanova 5
1000 Ljubljana
Ljubljana, 17. september 2009
Zadeva: Protest Zveze Sožitje glede dela osnutka sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
Spoštovani!
Iz medijev smo razbrali, da se v pripravi sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvideva tudi zmanjšanje pravice staršev bolnih starejših zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetih otrok, kjer naj bi se možnost maksimalne dobe za nego take osebe zmanjšala iz šestih na tri mesece.
Kot reprezentativna invalidska organizacija, ki zastopa interese oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihovih staršev takim spremembam odločno nasprotujemo. Preko petnajst tisoč članov v dvainpetdesetih slovenskih društvih Sožitje si že leta prizadeva, da bi se raven pravic oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihovih staršev oblikovala tako, da bi lahko živeli čim bolj enakopravno kot ostali državljani. Absolutno se ne moremo strinjati z zmanjševanjem njihovih pravic, še posebno, če za to ni prav nobenih realnih potreb. Zmanjševanje pravic na področju zdravstvenega varstva v nobenem primeru ni opravičljivo niti z kriznimi razmerami in zmanjševanjem stroškov javne porabe. Za take ukrepe nimamo nobene analitične osnove, ki bi dokazovala visoko raven takih stroškov. Itak gre za izjemne primere, ki niso problematični niti po obsegu niti po finančnih posledicah, so pa izjemno pomembni za tiste starše, ki, žal, v posameznih upravičenih primerih potrebujejo daljši čas za nego svojega hudo bolnega otroka. Prepričani smo, da sodi predlog zmanjšanja maksimalne dobe za nego bolne osebe z motnjami v duševnem razvoju v tisti sklop ukrepov, ki niso niti najmanj premišljeni niti utemljeni s tako visokimi stroški, da bi le-ti lahko ogrozili delovanje celotnega zdravstvenega sistema. Prav gotovo pa povzročijo povsem nepremostljive ovire tistim staršem, ki tak ukrep v lastnem primeru potrebujejo. Mehanizem izjemnosti odobravanja tega časa za nego bolnega otroka je omejen na zelo izjemne primere in ga je gotovo mogoče nadzorovati, v nobenem primeru pa njegovo dodatno časovno omejevanje ne bi vitalno vplivalo na zmanjševanje stroškov v slovenskem zdravstvu, še posebno ob drugih možnih ukrepih varčevanja, ki bi jih lahko izvajali v praksi.
Zato iskreno upamo, da bo v tem primeru prevladala razumna presoja, da bi bil tako varčevanja in zmanjševanje pravic na področju zdravstvenega varstva povsem nepotrebno. Prepričani smo, da bi bilo celo škodljivo, tako za same bolnike, kakor tudi njihove starše.
Ob koncu bi vas radi spomnili na načelo, da naj bi se nič o invalidih ne obravnavalo brez njih oziroma njihovih zastopnikov. Baje smo ravno zaradi tega dobili status reprezentativne invalidske organizacije in seveda tudi organizacije, ki deluje v javnem interesu (tudi na področju zdravstva).
O določenih konkretnih zadevah sistemskega pomena pa smo obveščeni le preko medijev in v realnem življenju nismo vaš partner. Pa bi bilo dobro, saj smo za področje »svoje« invalidnosti kar veliki strokovnjaki in poznavalci dejanskih razmer.
Prejmite lepe pozdrave!
Za Zvezo Sožitje
predsednica dr. Katja Vadnal
V vednost:
Nacionalni svet invalidskih organizacij
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve-Direktorat za invalide
