Manifest Zveze SOŽITJE za volitve v Državni zbor Republike Slovenije 2018
Državljanom z motnjami v duševnem razvoju in njihovim družinam moramo zagotoviti polno spoštovanje njihovega osebnega dostojanstva in uživanje človekovih pravic
Manifest Zveze SOŽITJE
za volitve v Državni zbor Republike Slovenije 2018
Zveza SOŽITJE – zveza društev za pomoč osebam z motnjami v dušenem razvoju je nacionalna reprezentativna organizacija, ki v svojih vrstah preko 52 društev združuje 13.025 članov. V naši državi je Zveza SOŽITJE glas in zastopnik ljudi z motnjami v duševnem razvoju in njihovih družin. Zato v imenu več kot 7.000 državljanov Slovenije z motnjami v duševnem razvoju, kot tudi v imenu članov njihovih ožjih in širših družin, pozivamo vse kandidate in politične stranke, ki se bodo potegovali za glasove na volitvah v Državni zbor, da se zavežejo k ukrepanju na naslednjih petih ključnih področjih:
1. Zagotavljanje enakost državljanov z motnjami v duševnem razvoju pred zakonom
Državni zbor mora prevzeti vodilno vlogo pri odpravljanju diskriminatornih pravnih rešitev, ki dopuščajo odvzem pravne sposobnosti zaradi motenj v duševnem razvoju, med katere sodijo tudi določila Družinskega zakonika, ki ga je potrebno spremeniti in dopolniti tako, bodo odpravljene vse oblike nadomestnega odločanja na vseh področjih življenja. Hkrati pa naj zagotovi vzpostavitev in izvajanje mehanizmov za podporno odločanje, ki bodo upoštevali avtonomijo, voljo in želje posameznika. Na ta način bo Slovenija izpolnila tudi zaveze iz 12. člena Konvencije o pravicah invalidov: Enakost pred zakonom.
2. Izobraževanje otrok, mladostnikov in odraslih z motnjami v duševnem razvoju
Res je sicer, da se pri nas krepi praksa, preko katere se prilagojeni oziroma posebni programi vzgoje in izobraževanja izvajajo v okviru večinskih šol v lokalnih skupnostih, vendar pa nimamo niti strategije niti akcijskih programov za preseganje oziroma odpravljanje segregiranih oblik izobraževanja otrok z motnjami v duševnem razvoju. Zato zahtevamo novo »belo knjigo« o izobraževanju, ki bo definirala načine in oblike inkluzivnega izobraževanja otrok z zmernimi, težjimi, težkimi in kombiniranimi motnjami v duševnem razvoju v skupnosti, v kateri živijo, kot tudi vzpostavitev celovitega nadzornega sistema za ocenjevanje napredka pri izvajanju vključujočega izobraževanja. Na ta način bo Slovenija izpolnila tudi zaveze iz 24. člena Konvencije o pravicah invalidov: Izobraževanje.
3. Socialne storitve za odrasle in ostarele državljane z motnjami v duševnem razvoju
Za nas je nesprejemljiva politika socialnega varstva za ljudi z motnjami v duševnem razvoju, ki omogoča zgolj gašenje požarov oziroma politiko »kam bi del« in ki ne temelji na sistemskem urejanju spremljanja teh ljudi tekom celotnega življenjskega cikla. Že vrsto let opozarjamo odločevalce, da je potrebno poskrbeti za dolgoročne ukrepe, ki bodo sistemsko reševali problematiko vključevanja odraslih z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju v različne oblike varstva. Zaradi tega zahtevamo, da bo storitev VDC – vodenje, varstvo in delo pod posebnimi pogoji dostopna vsem odraslim z motnjami v duševnem razvoju, ki tak program potrebujejo. Tako se tudi njihovi starši ne bodo srečevali z diskriminacijo zaradi povezanosti z invalidom, saj neurejenost socialnih storitev za njihove odrasle otroke z motnjami v duševnem razvoju zmanjšuje njihovo konkurenčnost na trgu dela. Politika na področju socialnega varstva mora zagotoviti tudi programe VDC za starostnike, ki bodo omogočali ohranjanje aktivnosti in socialne vključenosti starejših z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju na njim primeren način.
4. Zagotavljanje možnosti, da se ljudje z motnjami v duševnem razvoju vključujejo v svoje skupnosti v skladu z zakonom o socialnem vključevanju invalidov
Državljani z motnjami v duševnem razvoju želijo odločati o tem, kje in s kom bodo živeli. Večina si ne želi živeti ločeno od širše skupnosti oziroma prisilno živeti skupaj. Podpora za samostojno življenje jim mora biti na voljo tam, kjer živijo. Zato zahtevamo razvoj učinkovitih in vsem dostopnih mrež podpornih storitev v skupnosti v skladu z Zakonom o socialnem vključevanju invalidov, pri čemer morajo biti prioritete usmerjene predvsem na usposabljanje za samostojno življenje in vseživljenjsko učenje ter ustvarjanje razmer za samostojno in kakovostno življenje v skupnosti s podporo. Na ta način bo Slovenija izpolnila tudi zaveze iz 19. člena Konvencije o pravicah invalidov: Samostojno življenje v skupnosti.
5. Intenziviranje procesa deinstitucionalizacija
Slovenija je ena bolj »institucionaliziranih« držav, ki želi z različnimi oblikami decentralizacije in ukrepi na področju kakovosti storitev sicer ublažiti probleme instiucionalne kulture, nima pa niti strategije niti politike udejanja deinstucionalizacije kot pravice invalidov do samostojnega življenja in vključenosti v skupnost. Zaradi tega zahtevamo, da Republika Slovenija:
- sprejme in udejanji strategijo in časovno opredeljen akcijski načrt deinstitucionalizacije;
- prepreči vsakršno obliko trans-institucionalizacije in re-institucionalizacije in zagotovi zadostna sredstva za razvoj modelov samostojnega življenja invalidov v skupnosti;
- nameni zadostna sredstva za zagotavljanje storitev v skupnostih v mestih in na podeželju, ki bodo zadostne, dostopne, tudi ekonomsko, s strani uporabnikov sprejemljive in prilagojene državljanom z motnjami v duševnem razvoju;
- okrepi nacionalne in lokalne - občinske vire za izvajanje deinstitucionalizacije v tesnem sodelovanju z invalidskimi organizacijami.
ZA NAS PA JE NAJBOLJ POMEMBNO, DA BODO VOLILNO PRAVICO DOBILI VSI DRŽAVLJANI REPUBLIKE SLOVENIJE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU IN DA BODO PROGRAMI STRANK ALI LIST DOSTOPNI V LAHKO BERLJIVI IN RAZUMLJIVI OBLIKI.
