INFORMACIJE O DENARNIH SOCIALNIH POMOČEH
INFORMACIJE O DENARNIH SOCIALNIH POMOČEH IN UGODNOSTIH in SUBVENCIJAH, DO KATERIH SO UPRAVIČENI PREJEMNIKI DENARNE SOCIALNE POMOČI ter DRUGE KORISTNE INFORMACIJE
1. DENARNA SOCIALNA POMOČ
Po Zakonu o socialnem varstvu se z denarno socialno pomočjo upravičencem zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Šteje se, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, ki so po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost v višini minimalnega dohodka. Denarna socialna pomoč se izplačuje v dveh oblikah, in sicer, v obliki tako imenovane »redne« denarna socialna pomoči in izredne denarne socialne pomoči.
Od 1. julija 2010 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 229,52 evrov.
Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki nimajo dohodkov ali pa so ti pod zgornjo višino. Če dohodkov sploh nimajo, prejmejo navedeni znesek v celoti, sicer pa v višini razlike med lastnimi dohodki in navedenimi zneski. Poleg tega cenzusa je pri presoji upravičenosti pomembno zlasti, ali ima posameznik oziroma družina premoženje, s katerim bi se lahko preživljala, ali je uveljavljala vse druge pravice (socialna pomoč je namreč zadnja v sistemu vseh pravic, ko so že bile izčrpane vse druge možnosti za preživetje) in ali je oseba sama aktivna pri reševanju svojega problema. Slednje je pomembno zlasti za vse, ki lahko delajo in morajo biti zato prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje, se vključevati v ponujene programe aktivne politike zaposlovanja ter biti tudi sami aktivni pri iskanju zaposlitve.
A) Višina t.i. »redne« denarne socialne pomoči
Višina denarne socialne pomoči za druge upravičence se določi kot razlika med minimalnim dohodkom, ki pripada upravičencu, in njegovimi dohodki, ugotovljenimi na način, ki ga določa zakon. Višina denarne socialne pomoči za družino se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo posameznim upravičencem oziroma družinskim članom, in dohodki vseh družinskih članov.
Višina minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana je v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka določena po naslednjih merilih:
• prva odrasla samska oseba v družini: 1
• vsaka naslednja odrasla oseba v družini: 0,7
• otrok do 18 let in polnoletni otrok, ki so ga starši dolžni preživljati zaradi rednega šolanja: 0,3.
Višina minimalnega dohodka za enostarševsko družino se poveča za 30 % osnovnega zneska minimalnega dohodka.
V primeru skupnega varstva in vzgoje otroka se višina minimalnega dohodka za otroka v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka in dodatek za enostarševsko družino iz prejšnjega odstavka določita v polovični višini.
Tako minimalni dohodek, do katerega je mogoče pridobiti denarno socialno pomoč, od 1. julija 2010 znaša:
• za samsko osebo in prvo odraslo osebo v družini: 229,52 EUR
• za vsako naslednjo odraslo osebo v družini: 160,66 EUR
• za otroka: 68,86 EUR
• povišanje za enostarševsko družino: 68,86 EUR.
Denarne socialne pomoči se ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
B) Izredna denarna socialna pomoč
Izredna denarna socialna pomoč se lahko dodeli v izrednih okoliščinah. To pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko upravičenec sicer presega "cenzus" za dodelitev denarne socialne pomoči, a se je iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, znašel v položaju materialne ogroženosti. V vlogi mora vlagatelj natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč in natančno opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje, upravičenec pa je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila le-ta dodeljena.
Upravičenec je dolžan v roku 15 dni po prejetju pomoči predložiti pristojnemu centru za socialno delo dokazila o porabi sredstev. Če tega ne stori ali pa se iz dokazila ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena, ni upravičen do enkratne izredne pomoči oziroma izredne pomoči 18 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči.
Poznamo dve kategoriji izredne denarne socialne pomoči:
• za obdobje - dodeli se za obdobje, torej za materialno ogroženost, ki bo trajala več kot dva meseca - npr. požar, poplava, potres
• enkratna - podeli se v enkratnem znesku, ker gre za trenutno materialno ogroženost.
C) Krivdni razlogi
Ne glede na pomanjkanje sredstev za preživljanje oseba ni upravičena do denarne socialne pomoči, če se ugotovi, da je brez teh sredstev po svoji krivdi.
D) Vloga za denarno socialno pomoč
Vlogo za denarno socialno pomoč je treba vložiti pri pristojnem centru za socialno delo na posebnem obrazcu, priložiti pa je treba dokazila, ki so navedena na koncu obrazca. Obrazce lahko najdete na spletnih straneh Ministrstva za delo,družino socialne zadeve, spletnih straneh centrov za socialno delo kjer si jih lahko vsak posameznik natisne. Obrazec v fizični obliki pa lahko posameznik dobi tudi na centru za socialno delo.
Med prejemanjem denarne socialne pomoči je upravičenec v osmih dneh dolžan sporočiti vse spremembe, ki vplivajo na prejemanje te pomoči (spremembe glede družinskih članov, dohodkov, ipd.).
O upravičenosti do denarne socialne pomoči izda pristojni center za socialno delo odločbo, zoper katero se upravičenec lahko pritoži na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
E) Trajanje pravice
• prvič se dodeli največ za tri mesece
• ponovno se lahko dodeli največ za šest mesecev (odvisno od okoliščin; presodi jih uradna oseba na centru za socialno delo),
• ko ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca (starost nad 60 let, bolezen ali invalidnost), se lahko dodeli največ za obdobje enega leta
• upravičencu nad 60 let in tistemu, ki je trajno nezmožen za delo in je brez vsakršnih dohodkov oziroma prejemkov ter brez premoženja in nima nikogar, ki bi ga bil dolžan in sposoben preživljati, in živi doma, se dodeli trajna denarna socialna pomoč.
F) Povečanje denarne socialne pomoči
• za dodatek za pomoč in postrežbo, če je upravičencu za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujna pomoč druge osebe in te pomoči ne prejema iz drugega naslova
2. UGODNOSTIH IN SUBVENCIJAH, DO KATERIH SO UPRAVIČENI PREJEMNIKI »REDNE« DENARNE SOCIALNE POMOČI
A) Naročnina za RTV - oprostitev plačila naročnine
Zakon o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05) določa, da so plačila naročnine so med drugim oproščeni:
- socialno ogroženi,
- invalidi s 100 % telesno okvaro,
- invalidi z manj kot 100 % telesno okvaro, če jim je priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.
Socialna ogroženost se dokazuje le s pravnomočno odločbo organa, ki ugotavlja upravičenost:
- prejemniki trajne DSP po predpisih socialnega varstva,
- prejemniki DSP po predpisih socialnega varstva.
B) Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje
Prijava državljana RS s stalnim prebivališčem v RS v obvezno zdravstveno zavarovanje preko občine
Z obveznim zdravstvenim zavarovanjem se državljanu RS, zavarovanim preko občine, zagotavljata v obsegu in pod pogoji, določenimi v ZZVZZ, naslednji pravici:
- plačilo zdravstvenih storitev in
- povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev.
Državljan RS s stalnim prebivališčem v RS, ki ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje po nobeni drugi točki 15. člena ZZVZZ, je obvezno zdravstveno zavarovan preko občine, pod pogojem, da nima nobenih dohodkov oziroma če, kadar živi sam, njegovi povprečni mesečni dohodki v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 50 % minimalne plače, oziroma če, kadar živi z ožjimi ali širšimi družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu, njihovi povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v zadnjih treh mesecih ne dosegajo 25 % minimalne plače, razen kadar ima sam ali njegovi ožji ali širši družinski člani prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Minimalni dohodek je dohodek, ki je kot tak določen s predpisi s področja socialnega varstva.
Obvezno zdravstveno zavarovanje ureja državljan RS, ki izpolnjuje pogoje za prijavo v zavarovanje preko občine, pri občini, v kateri ima stalno prebivališče.
Občina ugotovi izpolnjevanje pogojev za prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje z odločbo, z veljavnostjo do enega leta, na podlagi izdane pozitivne odločbe pa nato prijavi osebo v obvezno zdravstveno zavarovanje pri pristojni območni enoti oziroma izpostavi ZZZS.
Pravica do kritja zdravstvenih storitev do polne vrednosti zdravstvenih storitev
Republika Slovenija zagotavlja iz proračunskih sredstev razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz 2. do 6. točke 23. člena tega zakona za zavarovance in po njih zavarovane družinske člane iz prvega odstavka 15. člena tega zakona pod pogojem, da navedenih pravic nimajo zagotovljenih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja iz drugega naslova in če izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči.
Šteje se, da zavarovanec oziroma po njem zavarovan družinski član izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, če je med uveljavljanjem pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev upravičen do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjuje pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, ki se izda največ za obdobje, za katero se lahko dodeli denarna socialna pomoč.
Zavarovanec oziroma po njem zavarovan družinski član izkazuje izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka z odločbo do denarne socialne pomoči ali z odločbo pristojnega centra za socialno delo o pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Center za socialno delo obvesti o izdani odločbi Zavod, ki v evidenci o zavarovanih osebah vodi podatek o upravičenosti do kritja polne vrednosti zdravstvenih storitev.
Zavarovanec oziroma po njem zavarovan družinski član je do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev upravičen za čas prejemanja denarne socialne pomoči oziroma za čas izpolnjevanja pogojev za pridobitev denarne socialne pomoči.
V skladu z navedenim imajo prejemniki DSP od pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev (v nadaljevanju: DZ) in jim ne bo potrebno plačevati dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Podatki o prejemnikih DSP bodo po vročitvi odločbe preko ISCSD posredovani na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS).
Prav tako so do DZ upravičeni tisti, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev DSP, vendar le-te ne prejemajo. Za ugotavljanje izpolnjevanja teh pogojev so pristojni CSD. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja določajo, da na podlagi tretjega odstavka 259. člena lahko zavod izjemoma odobri zavarovani osebi medicinsko tehnični pripomoček ali zdravilo oziroma v celoti ali delno povračilo stroškov, ki niso pravica po pravilih. Pravila omenjajo tudi pravico do pogrebnine (148. člen) in do posmrtnine (150. člen) ter pravico do povračil potnih stroškov (153. člen). Z dnem 01.01.2009 so se začele uporabljati spremembe in dopolnitve Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06, 91/07 in 76/08), ki v 24. členu med drugim določa:
C) Predšolska vzgoja - brezplačen vrtec
Zakon o vrtcih (Uradni list RS, št 100/2005 - uradno prečiščeno besedilo) v drugem odstavku 32. člena določa, da so starši, ki prejemajo denarno socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, plačila oproščeni. To velja tudi za zasebne vrtce, ki jim pripadajo javna sredstva na podlagi 34. člena tega zakona.
D) Učbeniki v osnovni šoli
Izposoja učbenikov za osnovnošolce je brezplačna.
E) Subvencionirana prehrana v osnovni in srednji šoli
Ministrstvo za šolstvo in šport subvencionira šolsko prehrano za učence in dijake na podlagi Zakona o šolski prehrani (Ur. l. RS št. 43/2010).
Malica za učence
Splošna subvencija za malico pripada vsem učencem in dijakom, ki se prijavijo na malico, in znaša 2/3 cene malice, dodatno subvencijo za malico pa lahko dobijo tisti učenci in dijaki, ki zanjo zaprosijo. V prijavi na šolsko prehrano vlagatelj poda izjavo, da želi uveljavljati pravico do splošne subvencije. Kdor se tej pravici odpove, mora plačati prispevek v višini cene malice.
Za dodatno subvencijo za malico se zaprosi z vlogo, ki je sestavni del prijavnega obrazca za šolsko prehrano. Vloga se lahko izpolni skupaj s prijavo, lahko pa se odda tudi kadarkoli med šolskim letom;
Kriterij za dodelitev dodatne subvencije za malico je dohodek na družinskega člana, izražen v odstotku povprečne plače v Republiki Sloveniji, ugotovljen v odločbi za dodelitev pravice do otroškega dodatka.
Kriterij: | Delež dodatne subvencije za malico | |
Odstotek povprečne plače | Učenec | Dijak |
do 30% | 1/3 | 1/3 |
nad 30 % do 55 % | - | 1/6 |
Šola v izjemnih primerih lahko upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki nastopijo zaradi dolgotrajne bolezni ali smrti v družini, nenadne izgube zaposlitve staršev ter naravne ali druge nesreče. V teh primerih učencu ali dijaku šola dodeli dodatno subvencijo za malico v višini 1/3 cene malice, vendar si mora predhodno pridobiti soglasje centra za socialno delo.
Dodatno subvencijo za malico lahko ne glede na kriterij dobijo učenci oziroma dijaki v rejništvu oziroma prosilci za azil.
Sredstva za prehrano učencev in dijakov, ki so nameščeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in domove učencev, se zagotavljajo v okviru sredstev za oskrbo, zato jim ne pripada subvencija za malico. Izjema so le dijaki, ki obiskujejo šolo izven zavoda. Tem dijakom pripada splošna subvencija.
Šola o pravici do dodatne subvencije odloči s sklepom. Vlagatelj se na sklep lahko pritoži.
Kosilo za učence
Za socialno najbolj ogrožene učence država zagotavlja še sredstva za subvencioniranje kosila v vrednosti cene kosila. Kriterij za dodelitev subvencije za kosilo je v odločbi za dodelitev pravice do otroškega dodatka ugotovljeni dohodek na družinskega člana do 5 % povprečne plače.
Šola o pravici do subvencije za kosilo odloči s sklepom. Vlagatelj se na sklep lahko pritoži.
F) Učbeniki v srednji šoli
Učbeniški skladi v srednjih šolah niso obvezni, vendar jih veliko šol ima. Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov (Uradni list RS, št. 43/2002, 65/2007 in 37/2010), določa, da šola zaračuna uporabnikom sklada prispevek za izposojo, ki za posamezen učbenik ne sme biti višja od ene tretjine cene, po kateri je šola nabavila posamezen učbenik.."
G) Subvencioniran prevoz v srednji šoli
Pravilnik o subvencioniranju prevozov za dijake in študente višjih strokovnih šol
(Uradni list RS, št. 71/2007) določa, da skladno s kriteriji, vsem upravičencem pripada subvencija v višini od 7% do 70 % cene mesečne vozovnice. Znesek subvencije za posameznega upravičenca določi na podlagi lestvice, ki upravičence razvršča v razrede. Pri tem se upošteva:
- bruto mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno mesečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji,
- oddaljenost kraja šolanja od kraja stalnega prebivališča.
3. DRUGE KORISTNE INFORMACIJE
A) Občinske denarne socialne pomoči
Nekatere občine svojim občanom s stalnim prebivališčem v občini, ki trenutno nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, izkoristili pa so že vse zakonske možnosti za rešitev socialne stisk in so se zaradi spleta neugodnih okoliščin, znašli v takšnem položaju, da ne morejo poravnati najnujnejših obveznosti, nudijo enkratno denarno pomoč.
B) Pomoč s strani nevladne organizacije KARITAS
Družine: na osnovi ugotovljenega stanja in v sodelovanju z drugimi socialnimi službami pomaga predvsem s hrano, osebnimi predmeti in občasno pri plačilu osnovnih položnic. Vključeno je tudi svetovanje in pravna pomoč.
Otroci: v sodelovanju z osnovnimi šolami, občinami in strokovnimi službami pomaga osnovnošolcem pri nakupu šolskih potrebščin ter plačilu kosil in šole v naravi. V mnogih župnijskih karitas je mogoča tudi učna pomoč. V poletnem času je organizirano tudi letovanje v Portorožu in na Pohorju, katerega se vsako leto udeleži prek 200 socialno ogroženih otrok.
Starejši, bolni, invalidi: druženja, organiziranja družabnih srečanj in v obliki sofinanciranja različnih invalidskih pripomočkov. V Škofijski karitas Ljubljana pa poteka poseben program izposoje ortopedskih pripomočkov.
C) Pomoč s strani nevladne organizacije RDEČI KRIŽ
Socialno ogroženim posameznikom in družinam pomaga Rdeči križ Slovenije stalno in občasno zlasti s prehranskimi paketi, higienskimi pripomočki, oblačili in obutvijo, pohištvom in belo tehniko. Poleg tega skrbi za izvajanje sosedske pomoči, organizira delovanje postaj Rdečega križa, pripravlja srečanja starostnikov, organizira in koordinira obiskovanje bolnih oseb, spodbuja delovanje skupin za samopomoč in osebni razvoj ter medgeneracijskih skupin. Pomemben del socialne dejavnosti so programi pomoči za brezdomce in organizacija taborov in letovanj za otroke.
Merila za izpolnjevanje pogojev za najbolj ogrožene osebe iz Ukrepa dobave hrane iz intervencijskih zalog za obdobje 2009-2010:
1. prejemniki denarne socialne pomoči,
2. posamezniki ali družine, ki s svojimi dohodki presegajo cenzus za dodelitev denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu in za katere pristojni Rdeči križ Slovenije/Območno združenje ali Slovenska Karitas/ Župnijska Karitas oceni, da potrebujejo pomoč oziroma jih na le-te napoti pristojni center za socialno delo.....
D) Subvencija najemnine in odpoved pogodbe o najemu stanovanja
Posameznik lahko pri organu občinske uprave, ki je pristojen za stanovanjske zadeve, zaprosi za subvencioniranje najemnine. 121 člen Stanovanjskega zakona določa, da je do subvencioniranja najemnine upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju do višine neprofitne najemnine ali bivalni enoti, namenjeni začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, če njegov dohodek in dohodek oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, ne presega višine njihovega minimalnega dohodka, povečanega za 30% njihovega ugotovljenega dohodka in za znesek najemnine, določene v tretjem odstavku tega člena. Minimalni dohodek in ugotovljeni dohodek najemnika in oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, se ugotavlja na način, kot ga za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči določajo predpisi o socialnem varstvu.
Stanovanjski zakon v 121.a členu določa, da ne glede na deveti odstavek 121. člena tega zakona pripada subvencija prosilcem, ki plačujejo tržno najemnino in so se prijavili na zadnji javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega bivališča.
Stanovanjski zakona (Uradni list RS, št. 69/2003, 18/2004-ZVKSES, 47/2006-ZEN, 9/2007 Odl.US: P-31/06-4, 18/2007 Skl.US: U-I-70/04-18, 45/2008-ZVEtL, 57/2008) v 104. členu določa , da najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, če zaradi izjemnih okoliščin, v katerih se je znašel sam in osebe, ki poleg njega uporabljajo stanovanje in katerih ni mogel predvideti oziroma nanje ni mogel in ne more vplivati (smrt v družini, izguba zaposlitve, težja bolezen, elementarne nesreče in podobno), ni zmogel poravnati najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine v celoti ter je najkasneje v 30 dneh po nastanku okoliščin sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v tem roku o tem obvestil lastnika stanovanja. V tretjem odstavku istega člena določa, da občinski organ, pristojen za stanovanjske zadeve, lahko najemniku iz prejšnjega odstavka, ki ni upravičen do subvencionirane najemnine, ali ki kljub subvenciji ni zmožen poravnati najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, zaradi izjemnih okoliščin začasno odobri izredno pomoč pri uporabi stanovanja.
Kar z drugimi besedami pomeni, da v primeru nezmožnosti plačila najemnine zaradi opravičljivih razlogov v neprofitnem stanovanju ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, vendar mora biti najemnik pri reševanju nastale situacije aktiven, kar pomeni, da mora o svoji stiski pravočasno (rok 30 dni) obvestiti najemodajalca in sprožiti ustrezne postopke (vložiti vlogo za subvencijo k najemnini, vložiti vlogo za uveljavljanje izredne denarno socialno pomoč pri uporabi stanovanja pri pristojnem občinskem organu).
F) Prepoved izvršbe na denarna sredstva iz naslova denarne socialne pomoči
Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07-uradno prečiščeno besedilo) v prvem odstavku 101. člena določa, da so prejemki:
- iz naslova socialne pomoči,
- iz naslova starševskega dodatka, otroškega dodatka, dodatka za nego otroka in pomoči za opremo novorojenca,
- nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb,
- dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in jih pridobivajo izven kriterijev redne zaposlitve;
izvzeti iz izvršbe.
Kar z drugimi besedami pomeni, da na navedene prejemke z izvršbo ni mogoče seči. Na plačo, pokojnino, nadomestilo plače in prejemke iz naslova začasne brezposelnosti pa je na podlagi 102. člena Zakon o izvršbi in zavarovanju mogoče seči samo tako, da dolžniku ostanejo osnovna sredstva za preživetje oziroma najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja druge osebe, pa najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan po zakonu preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči, kar z drugimi besedami pomeni, da vam mora, kljub izvršbi, ostati dovolj sredstev za preživetje.
