Denarna socialna pomoc
DENARNA SOCIALNA POMOČ
Na sestanku Izvršnega odbora Društva Sožitje Kranj dne 24.3.2009 so nekateri člani IO izpostavili vprašanje enkratne denarne pomoči za:
· enkratna pomoč družini za letovanje
· enkratna pomoč družini za udeležbo na 2. enotedenskem seminarju vseživljenskega učenja
Med ostalimi sta bila najbolj izpostavljena vprašanja:
1. Kako dolgo dejansko trajajo postopki pridobitve enkratne denarne socialne pomoči, kakšna višina je odobrena, ... ?
Odgovor CSD Kranj: O višini težko govorimo kar tako, saj je potrebno vsako vlogo obravnavati posebej, glavno merilo pa je dohodke družine in naši cenzus.
2. Za katere primere odobrite ali zavrnete vloge za izredne denarne socialne pomoči oz. enkratne denarne pomoči (za Mestno občino Kranj) ?
Odgovor CSD Kranj: Občinske za MOK so predvsem ozimnica, kurjava, šolske potrebščine, podaljšano bivanje, šolska kosila, doplačilo šole v naravi, doplačilu zdravstvenih storitev, ki so nujno potrebne in jih ne pokriva ZZZS, ob elementarnih nesrečah ali smrti, druge posebne socialne potrebe posameznika ali družine.
Pri iskanju virov informacij in osnovnih napotkih o možnostih in vrstah denarnih pomoči so pomagale Draga Renko, Ljiljana Dvizac in Nataša Novak iz Centra za socialno delo Kranj.
V nadaljevanju so navedene možnosti pridobitve izredne denarne socialne pomoči oz. enkratne pomoči občine.
I. Center za socialno delo Kranj
Denarne socialne pomoči ureja Zakon o socialnem varstvu, Ur. l. 3/2007 in so predstavljene na http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/denarna_socialna_pomoc/.
Zakon določa dve vrsti denarnih socialnih pomoči:
A) Denarna socialna pomoč
Po Zakonu o socialnem varstvu (ZSV) so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu.
Prejemnik denarne socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela.
Upravičenci po ZSV so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji ter tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji.
Višina denarne socialne pomoči za upravičenca, ki nima lastnih dohodkov, se določi po Zakonu o socialnem varstvu, v višini minimalnega dohodka. Osnovni znesek minimalnega dohodka, določen v zakonu, se usklajuje dvakrat letno, in sicer v juliju z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-junij tekočega in v januarju z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju julij-december preteklega leta po podatkih Statističnega Urada Republike Slovenije. (vir: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, marec 2009). Prvič je bilo usklajevanje na ta način izvedeno lani, letos ga zaradi recesije s 1.1.2009 ni bilo, vprašanje je tudi kdaj bo ponovno izvedena.
Višina denarne socialne pomoči za druge upravičence se določi kot razlika med minimalnim dohodkom, ki pripada upravičencu, in njegovimi dohodki, ugotovljenimi na način, ki ga določa zakon. Višina denarne socialne pomoči za družino se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo posameznim upravičencem oziroma družinskim članom, in dohodki vseh družinskih članov.
Višina minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana je v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka določena po naslednjih merilih:
- prva odrasla samska oseba v družini: 1
- vsaka naslednja odrasla oseba v družini: 0,7
- otrok do 18 let in polnoletni otrok, ki so ga starši dolžni preživljati zaradi rednega šolanja: 0,3.
Višina minimalnega dohodka za enostarševsko družino se poveča za 30 % osnovnega zneska minimalnega dohodka.
V primeru skupnega varstva in vzgoje otroka se višina minimalnega dohodka za otroka v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka in dodatek za enostarševsko družino iz prejšnjega odstavka določita v polovični višini.
Tako minimalni dohodek, do katerega je mogoče pridobiti denarno socialno pomoč, od 1. julija 2008 znaša:
- za samsko osebo in prvo odraslo osebo v družini: 221,70 EUR
- za vsako naslednjo odraslo osebo v družini: 155,19 EUR
- za otroka: 66,51 EUR
- povišanje za enostarševsko družino: 66,51 EUR.
Denarne socialne pomoči se ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. V primeru lastništva vozila, se le-tega ne upošteva do vrednosti 35 zneskov minimalnega dohodka. Center za socialno delo pa lahko po preostem preudarku lahko upošteva tudi nižje premoženje od 60 oz. 35 zneskov minimalnega dohodka.
B) Izredna denarna socialna pomoč
Izredna denarna socialna pomoč se lahko dodeli v izrednih okoliščinah. To pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko upravičenec sicer presega "cenzus" za dodelitev denarne socialne pomoči, a se je iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, znašel v položaju materialne ogroženosti. V vlogi mora vlagatelj natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč in natančno opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje, upravičenec pa je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila le-ta dodeljena. Namenjene so stroškom ob preživetju, ne za druge namene (npr. izobraževanje, letovanje).
Upravičenec je dolžan v roku 15 dni po prejetju pomoči predložiti pristojnemu centru za socialno delo dokazila o porabi sredstev. Če tega ne stori ali pa se iz dokazila ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena, ni upravičen do enkratne izredne pomoči oziroma izredne pomoči 18 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči.
Poznamo dve kategoriji izredne denarne socialne pomoči:
- za obdobje - dodeli se za obdobje, torej za materialno ogroženost, ki bo trajala več kot dva meseca (npr. požar, poplava, potres)
- enkratna - podeli se v enkratnem znesku, ker gre za trenutno materialno ogroženost.
(vir: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, marec 2009).
Izredno denarna socialna pomoč se lahko podeli enkrat ali večkrat letno, a le v skupni letni višini, določeni v Sklepu o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2008, več na http://www.uradni-list.si/1/content?id=87786.
Obrazci za vlogo izredne denarne pomoči so na voljo na pristojnih Centrih za socialno delo ali na spletišču http://www.mddsz.gov.si/si/obrazci/#c17012.
Višine možnih denarnih pomoči pa so predstavljene na strani: http://www.uradni-list.si/1/content?id=87786.
CSD mora na vloge za izredne pomoči odgovoriti v roku 60 dni (če seveda dobi v tem času odgovore od organizacij, katere zaprosi za določene podatke iz uradnih evidenc).
Kontaktne osebe za več informacij na Centru za socialno delo Kranj so:
Tajništvo: 04/25 68 720, 040/190-570, 040/190-560
Nataša Novak, telefon 04/ 25 68 742 (priimki od črke A do Č)
Liljana Dvizac, telefon 04/ 25 68 744 (priimki od črke D do J)
Petra Hafner, telefon 04/ 25 68 746 (priimki od črke K do P)
Tanja Gradišek, telefon 04/ 25 68 743 (priimki od R do Ž)
Poleg izredne denarne socialne pomoči po Zakonu o socialnem varstvu, je možno pridobiti tudi občinsko po posameznih občinah, ki tudi nudijo enkratne denarne pomoči: za ozimnico, plačilo elektrike, kurjave, ...
II. Mestna občina Kranj
Mestna občina Kranj na svojih internetnih straneh http://www.kranj.si/podrocje.aspx?id=218 predstavlja tudi program ekratne denarne socialne pomoči, ki je predstavljena v brošuri na http://www.kranj.si/dokument.aspx?id=183.
Enkratno socialno pomoč za Mestno občino Kranj izvaja in o njej odloča Center za socialno delo Kranj.
III. Občine Cerklje, Jezersko, Naklo, Šenčur in Tržič
Za informacije o enkratnih denarnih v občinah Cerklje, Jezersko, Naklo, Šenčur in Tržič pokličite posamezne občine.
Enkratne občinske pomoči so na voljo, v Mestni občini Kranj, Občini Šenčur, Naklo in Preddvor, razen občine Jezersko, kjer posameznik na pristojni občini poda vlogo, kranjska ima standardizirano vlogo, ki jo dobite na CSD Kranj, preostale ne. Občina zaprosi CSD Kranj za mnenje in na podlagi njihovega odgovora sama odloči ali izplača predlagani znesek ali ne. S podatkom kako ravnajo druge gorenjske občine CSD Kranj ne razpolaga, vedo samo za iste, ki spadajo v njihovo pristojnost.
DENARNA SOCIALNA POMOČ - POGOJI IN CENZUS
Po Zakonu o socialnem varstvu (ZSV) so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu.
Prejemnik denarne socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela.
Upravičenci po ZSV so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji ter tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji.
Osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 221,70 EUR in se usklajuje za indeks cen življenjskih potrebščin.
Denarne socialne pomoči se ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
Kot premoženje v tem zakonu se ne upošteva:
- stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje,
- premoženje, ki daje dohodke, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka,
- predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe razen gotovina iz 5. točke 79. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, 51/98, 72/98-sklep US in 11/99-odločba US) in
- osebno vozilo v vrednosti do višine 35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
Do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane.
Za razloge iz prejšnjega odstavka štejejo npr.:
- prenehanje delovnega razmerja iz razlogov, zaradi katerih zavarovanci ne morejo uveljaviti pravice do denarnega nadomestila po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, razen če gre za popolno nezmožnost za delo;
- razlogi, zaradi katerih pristojni organ za zaposlovanje osebo preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, razen razlogov iz prve, pete, šeste, sedme in osme alinee prvega odstavka 70. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti;
- neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti lahko štela za brezposelno osebo;
opustitev uveljavljanja pravice, ki bi vplivala na socialni položaj te osebe oziroma njenih družinskih članov;
- zavrnitev sklenitve oziroma neizvrševanje pogodbe o aktivnem reševanju svoje socialne problematike;
- prestajanje zaporne kazni;
- izguba sredstev za preživljanje oziroma katerega koli dohodka, ne glede na to, ali se po tem zakonu šteje v lastni dohodek ali ne, iz razlogov, na katere je sama vplivala.
V lastni dohodek po tem zakonu se štejejo dediščine, darila, dohodki in prejemki, ki so viri dohodnine, ter vsi drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, prejeti doma oziroma v tujini, razen:
- dodatka za pomoč in postrežbo in drugih prejemkov za nego in pomoč,
- otroškega dodatka,
- dodatka za nego otroka,
- pomoči za opremo novorojenca,
- stroškov za prevoz na delo in prehrano med delom,
- štipendij in drugih prejemkov, ki so namenjeni ali omogočajo usposabljanje ali izobraževanje,
- sredstev, namenjenih odpravi posledic elementarne nesreče;
- denarne socialne pomoči po tem zakonu in po predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti.
Ne glede na druga določila tega zakona se lahko samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba oziroma družina iz razlogov, na katere ni mogla oziroma ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti.
Izredna denarna socialna pomoč se dodeli glede na potrebe samske osebe oziroma družine in se lahko dodeli:
- v enkratnem znesku, kadar gre za trenutno materialno ogroženost samske osebe oziroma družine (enkratna izredna pomoč),
- ali za obdobje, za katero se dodeli denarna socialna pomoč, kadar center za socialno delo ugotovi, da gre za materialno ogroženost, ki bo trajala več kot dva meseca (izredna pomoč).
Višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne more presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe oziroma družine, višina enkratne izredne pomoči pa v enem koledarskem letu ne more presegati višine dveh njenih minimalnih dohodkov.
V vlogi za enkratno izredno pomoč oziroma izredno pomoč mora vlagatelj natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč in natančno opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje.
Upravičenec do enkratne izredne pomoči oziroma izredne pomoči je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila le-ta dodeljena.
Dokazila o porabi sredstev je upravičenec dolžan v roku 15 dni po prejetju pomoči predložiti pristojnemu centru za socialno delo. Če tega ne stori ali pa se iz dokazila ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena, ni upravičen do enkratne izredne pomoči oziroma izredne pomoči 18 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči.
Občinske enkratne pomoči:
Pogoje zanje določa Navodilo o dodeljevanju enkratnih socialnih pomoči v MOK. Enkratna občinska pomoč je namenjena kranjskim občanom, ki v Kranju tudi dejansko živijo. Pravico do te lahko pridobijo posamezniki/ družine v skladu z navedenim Pravilnikom in ZSV-jem, enkrat na leto. Najmanjši znesek dodelitve pomoči je 50 EUR, največji znesek dodelitve pa 210 EUR; izjeme so elementarne nesreče v primeru katerih lahko posameznik/ družina pridobi enkratno občinsko pomoč v znesku 900 EUR. Te pomoči so namenjene nakupu: šolskih potrebščin, ozimnice, kurjave, doplačilu šole v naravi in drugim posebnim socialnim potrebam posameznika/ družine.
CENZUS ZA DODELITEV DENARNE SOCIALNE POMOČI
(sprememba s 01.08.2008)
221,70 EUR - VLAGATELJ, ODRASLA OSEBA
155,19 EUR - DRUGA ODRASLA OSEBA
66,51 EUR - OTROK (največ do 26.leta starosti)
66,51 EUR - POVEČANJE ZA ENOSTARŠEVSKO DRUŽINO
DRUŽINA
- TRIČLANSKA - 443,40 EUR
- ŠTIRIČLANSKA - 509,91 EUR
- PETČLANSKA -576,42 EUR
- ŠESTČLANSKA - 642,93 EUR
ENOSTARŠEVSKA DRUŽINA (če preživnina ni urejena,se ureja)
- EN OTROK - 354,72 EUR
- DVA OTROKA - 421,23 EUR
- TRIJE OTROCI - 487,74 EUR
- ŠTIRJE OTROCI - 554,25 EUR
- PET OTROK - 620,76 EUR
V PRIMERU, DA JE PREŽIVNINA UREJENA znaša pomoč za enostarševsko družino: 288,21 EUR
DVE ODRASLI OSEBI 376,89 EUR
VREDNOST VOZILA: 7759,50 EUR
(do te vrednosti ima lahko DSP; se vozila ne upošteva)
DSP od A do Č - NATAŠA NOVAK
od D do J - LJILJANA DVIZAC
od K do P - PETRA HAFNER
od R do Ž - TANJA GRADIŠEK
